Omemba: Magdalena Reiter

»V tej ideji me privlači tisto, kar ostaja nedokončano, v prehodu, na obrobju - in neizogibni občutek izgube, ki to spremlja.«

»Vsaka podoba postane kratkotrajna resničnost, ujeta med resničnim in zamišljenim, med gledati in biti viden, med časom, ki se dogaja, in časom, ki se ga spominjamo.«

»Kar ostane, ni prisotnost, temveč njena sled.«

»Projekt Brez naslova v tej fazi ni bil zamišljen kot zaključek, temveč kot odprta faza procesa.«

»Ples po svoji naravi kljubuje zaključku; obstaja le v trenutku prehoda.«

»Tokratna Umetnost igre je posvečena Brechtovi in Weillovi Operi za tri groše v režiji Mateje Koležnik.«

»Brecht je s svojim pristopom h gledališču želel občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme.«

»Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali.«

»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli 15 let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto.«

»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«

»In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto.«

»Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta.«

»Fausta v koreografiji in režiji Edwarda Cluga si je občinstvo ogledalo sedemkrat v razprodani Gallusovi dvorani.«

»Ena od najuspešnejših predstav abonmaja Veličastni je bila Kadaver portugalskega koreografa mlajše generacije Marca da Silva Ferreira.«

»Med največje dosežke sodelovanja z nevladnimi organizacijami v programu gledališča in plesa pa spada Magdalena Reiter s projektom Ponaredki, odtisi in drugi vdori.«

»Slavoj Žižek in Jure Simoniti sta razprodala Gallusovo dvorano.«

»V okviru cikla Kritični kabaret se je predstavil britanski intelektualni superzvezdnik Tariq Ali.«

»Vsak solo je neka vrsta avtoportreta ali ogledala. Želela sem, da ta predstava ne bi bila zgolj osebno ogledalo, ampak hkrati ogledalo družbe.«

»Telo, zlasti žensko, ki je postavljeno v prostoru, nikoli ni carte blanche, ampak je konstrukt, zaznamovan z vizualnimi podobami in vzorci, ki so oblikovali našo zahodno kulturo. Zanimalo me je vprašanje, kako jih prebaviti, sprejeti in hkrati najti lastno svobodo – zasebno in umetniško, znotraj prenasičenosti teh vizualnih vplivov.«

»partitura za dva plesalca – dve živi telesi in dve kameri v živo. Hvalnica ljubezni in hkrati zapis razpada miniekosistema dveh posameznikov, ki preverjata meje svobode v razmerju do drugega.«

»Kamera – četudi je vseskozi prisotna v naši družbi – zgolj ogledalo in opazovalec, ki ustvarja paralelno fikcijo. Spremlja in prevaja, gibanje akterjev pa razkriva plast nenehnega nastajanja, upanja na združitev in hkrati razpada.«

»Vendar te transformacije niso nikoli enosmerne, stabilne, zavezujoče, samozadostne – prav nasprotno, lomijo se, se izničujejo, v razpiranju teh razpok, v teh prekinitvah, pa telo začne pripovedovati svojo zgodbo.«

»Kompozicije v Bachovi zbirki so postavljene v parih preludijev in fug.«

»Vsako telo, še posebej naglašeno pa žensko telo, je prostor, kjer se spopadajo in prepletajo osebne izkušnje, kultura, družba, kolektivni in zasebni spomin.«

»Vsa telesa nazadnje preigravajo iste teme.«

»Včasih je samo slutnja. Brez zunanjih znakov, indicev, namigov, dokazov, vzrokov, razlogov ali pojasnil, vseeno je nekaj oprijemljivega. Nekaj nejasnega, a hkrati izrazitega.«

»Vendar, kot dodajajo, Vibracija posamezne strune ni interpretacija Lemovega literarnega dela, temveč 'z utrinki, drobci pomenov in ključnimi topikami oblikovana predstava, ki impulze romana prevaja v gibalno-scenskem okviru – skozi jezik telesa'.«

»Še bolj je pomembno, da konstelacije znotraj njenega koreografskega jezika ustvarjajo vizualne reference na percepcije ženskega telesa, ki se vedno izognejo popolni interpretacijski opredelitvi.«

»Zato je Magdalena Reiter svojo novo predstavo simbolično poimenovala Conversation pieces – ne določujoč smeri in silnic pogovora – bodisi med koreografom in plesalko ali med plesalko in občinstvom.«

»Primarno se osredotoča na (ženska) telesa in njihove lastne monologe, njihovo izčrpanost in omejitve, s katerimi se srečujejo – pozicioniranje enega nasproti drugemu, definiranje enega izoliranega telesa znotraj telesa skupine ter znotraj samega prostora in časa.«